Astma in tek: 7 nasvetov za astmatike

Navkljub splošnemu prepričanju, da je tek neprimeren za ljudi z astmo, se vedno več posameznikov z astmo odloča za to vrsto rekreacije. Če se teka lotijo pravilno, lahko za tiste z astmo prinese številne koristi, vključno z izboljšanjem kondicije in zdravjem dihalnih poti. Z ustreznim pristopom in previdnostjo lahko tekači z astmo uživajo v aktivnosti, ki krepi srce in ohranja telesno kondicijo ter prispeva k boljšemu obvladovanju simptomov astme.

Pri teku z astmo je ključnega pomena načrtovanje in postopno uvajanje vadbe. Postopna in nadzorovana vadba namreč omogoča, da se telo postopoma prilagodi povečanju intenzivnosti. Z učinkovitim upravljanjem dihalnih tehnik ter rednim spremljanjem zdravstvenega stanja lahko tekači z astmo zmanjšajo tveganje za sprožanje napadov astme med tekom, hkrati pa je seveda nujno, da tekači s seboj vedno nosijo inhalator.

1. Posvet pri zdravniku

Preden se lotite teka, se posvetujte z zdravnikom glede vašega zdravstvenega stanja in ustreznosti telesne dejavnosti. Zdravnik vam bo predstavil individualne smernice in ocenil, ali je tek primerna rekreacija za vas. Poleg tega vam bo po potrebi predpisal ustrezno zdravilo ali inhalator, ki vam bo pomagal obvladovati simptome astme med vadbo.

Pomembno je razumeti, da vsak posameznik z astmo doživlja telesno aktivnost drugače. Zdravnik vam bo pomagal oceniti vaše osebne zmožnosti in vam morda priporočil postopen pristop k teku. S pravilnim nadzorom in ustreznim zdravniškim nasvetom boste lahko uživali v teku brez nepotrebnih tveganj za poslabšanje simptomov astme.

2. Pravilna tehnika dihanja

Razvoj učinkovitih dihalnih tehnik je za tekače z astmo prioriteta. Pravilno dihanje med tekom lahko pomaga preprečevati napade astme in izboljšuje splošno kondicijo dihal. Pri dihanju med tekom se osredotočite na globoko vdihavanje skozi nos in izdihavanje skozi usta. To pomaga filtrirati in ogreti zrak, preden vstopi v dihalne poti, kar zmanjšuje draženje.

Poleg tega lahko tekači z astmo razmislijo še o vključevanju tehnik sproščanja, kot je dihalna terapija, ki lahko pomaga pri obvladovanju stresa in zmanjšanju morebitnih sprožilcev napadov astme. Redno vadbo dihalnih tehnik izven tekaških seans lahko vključite v svoj vsakdan, kar vam bo pomagalo vzdrževati zdrave dihalne navade.

3. Prilagodite intenziteto vadbe

Tekaški program naj se začne postopoma in z manjšo intenzivnostjo. Postopno uvajanje teka omogoča telesu, da se prilagodi povečanju naporov, kar zmanjša tveganje za sprožitev napadov astme. Priporočljivo je začeti z lahkim tekom in postopoma povečevati trajanje in intenzivnost vadbe.

Redni premori za počitek med tekom vam bodo omogočili, da spremljate svoje dihalne potrebe in se izognete prevelikim naporom. Prav tako je smiselno spremljati vremenske razmere, saj lahko hladen ali suh zrak sproži simptome astme. V takih primerih se raje odločite za notranjo vadbo ali izberite dneve z bolj ugodnimi vremenskimi pogoji za tek na prostem.

4. Izbor okolja za tek

Izogibajte se območjem z visoko stopnjo onesnaženosti zraka, saj lahko onesnažen zrak poslabša simptome astme. Namesto tega izberite poti v naravi ali parkih, kjer je zrak bolj svež in čist. Naravna okolja zmanjšujejo izpostavljenost onesnaževalcem in hkrati nudijo pomirjujoče okolje, kar dodatno zmanjšuje stres in tveganje za napade astme.

Poleg tega je koristno preveriti kakovost zraka in napovedi vremena, še posebej v hladnejših mesecih ali v obdobjih, ko so v zraku alergeni. S temi informacijami boste lažje načrtovali svoje tekaške aktivnosti in se izognili morebitnim sprožilcem astmatičnih simptomov.

5. Prepoznajte znake napada

Čeprav se med tekom zlahka odklopite, je pomembno, da ves čas ostanete v stiku s svojim telesom. Prepričajte se, da ste seznanjeni z običajnimi znaki vadbe, kot so:

• pordela koža,
• hitrejše in globlje dihanje,
• znojenje,
• občutek vročine.

Poznati morate tudi simptome astmatičnega napada, ki med vadbo niso običajni. Ti so lahko naslednji:

• kašelj,
• piskanje v pljučih,
• težko dihanje,
• tiščanje v prsih,
• pospešeno dihanje, ki se ne upočasni.

6. Prepoznajte svoje omejitve

Začnite z 10-minutno nizko intenzivnostjo, da se telo ogreje, nato pa postopoma povečujte hitrost. Ko se telo navadi na tek, lahko začnete teči hitreje. Tecite krajše razdalje in delajte pogoste odmore, da preverite počutje. Tek na dolge razdalje lahko sproži astmatični napad, saj zahteva dolgotrajno pospešeno dihanje.

Tako boste lažje tekli bolj redno, kar lahko sčasoma pripomore k večji zmogljivosti pljuč. Ko zaključujete s tekom, za približno 10 minut zmanjšajte hitrost, da se telo postopoma ohladi. Ogrevanje in ohlajanje je še posebej pomembno, saj lahko hitre temperaturne spremembe sprožijo simptome astme.

7. Priprave na tek

Preden se odpravite na tek, upoštevajte naslednje nasvete:

• 15 minut pred tekom ali po navodilih zdravnika uporabite inhalator.
• Telefon in inhalator imejte pri sebi v tekaški torbici.
• Poskrbite za hidracijo.
• Če tečete v hladnem vremenu, si okoli ust in nosu nadenite šal.
• Preverite stopnjo vsebnosti cvetnega prahu in onesnaženosti zraka.
• Če tečete sami, obvestite prijatelja, kje boste tekli.
• S seboj imejte zdravstveno kartico.
• Načrtujte svojo pot tako, da se boste izognili prometnim in onesnaženim cestam.